5. september: dan učiteljev v Indiji

• 1638 - Rodil se je francoski kralj Ludvik XIV., znan kot sončni kralj († 1715).
• 1666 - Po treh dneh se je končal veliki požar v Londonu.
• 1972 - Palestinski teroristi so na olimpijskih igrah v Münchnu napadli izraelske športnike.
• 1977 - NASA je izstrelila sondo Voyager 1 (na sliki), danes najbolj oddaljen človekov izdelek.

3. september – 4. september – 6. september – 7. september

List (latinsko folium) je poleg stebla in korenine eden od treh glavnih rastlinskih organov. Najdemo jih pri brstnicah, steljčnice namreč nimajo oblikovanih organov.

Osnovni funkciji listov sta fotosinteza (izgradnja glukoze in kisika iz ogljikovega dioksida in vode ob prisotnosti svetlobe) in transpiracija (oddajanje vode), čemur so tudi anatomsko prilagojeni. So namreč ploščati, da zajamejo čim več svetlobe, na spodnji povrhnjici (včasih tudi na zgornji) pa se nahajajo listne reže, skozi katere vdira ogljikov dioksid, izhajata pa kisik in voda. Poleg tega pa listi opravljajo še vlogo izmenjave plinov, shranjevanja, prebave, opore, zaščite in celo hlajenja. Transpiracija je fizikalni proces, ki poteka v listu. Višje rastline sprejemajo iz tal s pomočjo korenin vodo in ione. Transport snovi poteka v listne vršičke in liste s transpiracijskim tokom, ki ga omogoča izhlapevanje vode iz listov, čemur pravimo transpiracija. Po drugi strani nastajajo v procesu fotosinteze snovi, ki so potrebne vsem ostalim delom rastline in se prenašajo v obratni smeri po asimilatnem toku.

Listi nastajajo na rastlini v pravilnem vzorcu – filotaksiji, ki določa, kako so na steblu nameščeni listi, da ne bi zasenčevali eden drugega. Filotaksija je značilnost rastlinske vrste in nam pove, koliko listov je v posameznem kolencu in kje v njem so pritrjeni. Listi se razlikujejo tako po zgradbi kot po funkciji, razlike pa obstajajo tudi pri anatomski sestavi lista. Različne so oblike listov. Nekatera drevesa imajo široke (trta, figovec, platana), druga ozke liste (oljka, granatno jabolko), tretja imajo liste preoblikovane v iglice (macesen, bor, smreka), četrta imajo mesnate liste (homuljica, netresk). Opazimo lahko od okroglih listov hruške, do ovalnih listov jablane, do žagastih kot pri praprotih. Nekateri listi imajo peclje, nekateri so brez njih.

Različna je tudi lega izraščanja. Pri večini dreves rastejo listi iz vej, pri nekaterih tudi iz vejic, pri hrastu tudi iz stebla, pri večini lončnic pa kar neposredno iz podzemnega stebla (čebula, česen, cikorija). Celi listi (in lističi sestavljenih listov) imajo lahko obliko, ki jo označujemo z imeni podobnih geometrijskih likov (okrogel, trikotni, eliptični ...) ali znanih premetov (igličasti, črtalasti, suličasti, podolgasti, jajčasti, narobe jajčasti, lopatičasti, srčasti, narobe srčasti, ščitasti, ledvičasti, kopjasti, puščičasti).

Preberite več ... | Arhiv

• ... da je judovski agronom, botanik, popotnik, podjetnik in sionistični politik Aaron Aaronsohn (na sliki) znan predvsem po odkritju žitne progaste rje (Triticum dicoccoides)?
• ... da se je leta 1881 v Sulunu rodil Kemal Atatürk, voditelj gibanja Mladoturkov in ustanovitelj moderne Turčije?
• ... da je bilo po podatkih SURSa na dan 31. decembra 2007 v Sloveniji 537 oseb z imenom Oskar?
• ... da so asteroid 19633 Rusjan odkrili na Observatoriju Črni Vrh v Sloveniji 13. septembra 1999 in da je ime dobil po Edvardu Rusjanu, prvem slovenskem letalskem konstruktorju in pilotu?
• ... da se davica prenaša z neposrednim fizičnim stikom in z vdihavanjem kužnih delcev, ki jih izkašlja bolnik?

Arhiv zanimivosti | Vsi novi članki ...

Stegovniški slap je zaradi nedostopnosti eden izmed manj znanih slovenskih slapov. Njegov padec je 15 m visok in 6 metrov širok, s tem je največji izmed slapov, ki jih je ustvaril potok Stegovnik, ki izvira pod istoimensko goro.

Najbolj mogočen je spomladi oz. jeseni ali pa po močnejših nalivih.